Vojna v Ukrajini se nadaljuje z ruskimi invazijami, ki so se začele 24. februarja 2022. Rusija je izvedla obsežen napad na Kijev. Medtem se je razplamtel tudi konflikt v Gazi, kar dodatno zaostruje geopolitične razmere.

Dvaindvajset arabskih in muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem, Egiptom, Jordanijo in Turčijo, je prvič obsodilo napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Skupaj so pozvale Hamas, naj izpusti vse talce, se razoroži in se umakne z oblasti v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi Evropska unija in 17 drugih držav, ki so del Arabske lige.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi kanadska napoved o priznanju Palestine lahko otežila dosego trgovinskega sporazuma. Hkrati so se pojavili dvomi o praktičnem učinku priznanja Palestine s strani Francije in drugih držav na življenje ljudi v Gazi, kljub povezavam z odločitvijo Izraela o odprtju humanitarnih koridorjev.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.

Pred Wadephulovo potjo v Izrael je Simitje Möller (SPD) pozvala k "resničnemu pritisku" na Izrael, da bi zagotovili več pomoči Gazi, in poudarila potrebo po prekinitvi ognja. Kritike na račun nemške vlade se stopnjujejo, saj menijo, da zgolj opozorila in zračni prevozi pomoči ne zadoščajo, potrebne so sankcije in zanesljive kopenske poti za dostavo pomoči. Politiko Netanjahuja so označili za neuspešno.

TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Več zahodnih držav je napovedalo, da bodo septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznale neodvisnost Palestine. Hkrati so arabske države pozdravile načrte britanskega premierja Keirja Starmerja za priznanje palestinske države in pozvale k globalnemu ukrepanju za rešitev dveh držav.

Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi naslovil vse hujšo humanitarno krizo v Gazi. Washington si prizadeva za rešitev te problematike.

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

Ameriški senat je zavrnil predloga resolucij, ki bi blokirali prodajo orožja Izraelu. Gre za prodajo bomb v vrednosti 590 milijonov evrov in dobavo 20.000 jurišnih pušk, ki so bili predlagani kot odgovor na civilne žrtve v Gazi. Oba predloga sta bila zavrnjena.

Kanada načrtuje priznanje palestinske države med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov septembra. To je v sredo napovedal kanadski premier Mark Carney, s čimer se Kanada pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu pri tem koraku.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada uradno priznala Palestino na Generalni skupščini ZN septembra. Malta je prav tako napovedala, da bo septembra priznala Palestino, s čimer se pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu.

V Grčiji je odbor za mednarodno popuščanje in mir v Solunu pozval k množičnemu protivojnemu shodu proti imperialističnim načrtom in vojnam. Turčija je podpisala Skupno deklaracijo Haaške skupine, vendar se ni zavezala omembam, ki bi bile v nasprotju z UNCLOS. Vzdušje po sporazumu med ZDA in EU o trgovini in carinah je bilo napeto, kar je povzročilo kritike znotraj evroatlantskih odnosov.

Donald Trump je izjavil, da bo priznanje Palestine s strani Kanade otežilo trgovinske dogovore. Kanada je postala tretja država članica G7, ki je javno izrazila namen priznati Palestino, po Franciji in Združenem kraljestvu.

Belgija je Izraelu zagrozila s sankcijami, če se humanitarna pomoč Gazi ne deblokira, in je ponovno začela pošiljati pomoč preko Jordanije. Medtem so ministri in poslanci izraelske desničarske koalicije zahtevali dovoljenje za obisk severnega območja Gaze, da bi raziskali možnosti kolonizacije.

Združeno kraljestvo je zavrnilo kritike, da bi priznanje palestinske države nagradilo skupino Hamas. Judovske skupnosti v Združenem kraljestvu so izrazile zaskrbljenost, da bi takšna poteza predstavljala nagrado za terorizem, diplomatsko prisilo in destabilizacijski signal, vendar je britanska vlada to obtožbo zavrnila in poudarila, da priznanje ni namenjeno nagrajevanju Hamasa.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Družine britanskih talcev pozivajo Združeno kraljestvo, naj ne prizna palestinske države, dokler niso vsi talci osvobojeni, saj menijo, da bi to nagradilo Hamas in odložilo izpustitev. Medtem sta izraelski stranki Šas in Združeni Torini Judizem izrazili polno podporo kakršnemu koli dogovoru o talcih, ki bi ga obravnavala kneset. Vmes je bilo poročano o grožnji Izraela Hamasu z aneksijo območij okoli Gaze, če ne bo sprejel izraelskih pogojev za premirje. V Združenem kraljestvu je sodišče skupini Palestine Action dovolilo izpodbijati teroristično oznako. Vodja Hezbolaha Naim Qassem pa je izjavil, da skupina ne bo predala svojega orožja, saj je to notranja libanonska zadeva.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi se je v Kairu srečal s pakistanskim načelnikom združenega štaba, generalom Sahirjem Shamshadom Mirzo, in italijanskim obrambnim ministrom Guidom Crosettom, da bi razpravljala o krepitvi dvostranskega vojaškega in varnostnega sodelovanja ter razmerah v Gazi. V ločenem dogodku so se Katar, Savdska Arabija, Egipt in Arabska liga pridružili pozivu Hamasu k razorožitvi in odstopu z oblasti v Gazi. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je v Washingtonu govoril tudi z ameriškimi senatorji o strateškem partnerstvu, vključno z Gazo in jezom na Nilu. Medtem sta se izraelska in sirska delegacija na pogovorih v Azerbajdžanu posvetovali o naraščajočih varnostnih vprašanjih na jugu Sirije.